“Vzrejne zmogljivosti so zasedene. Potrebujemo dodatne. Težava je tudi, da ni novih rejcev. S tem se spopadamo vsi pridelovalci piščančjega mesa v Sloveniji.”
Pivka perutninarstvo finančno in strokovno podpira svoje rejce – izziva sta predvsem majhno zanimanje med mladimi in pomanjkanje prostora za gradnjo novih hlevov.
Vse bolj aktualni težavi perutninarske industrije sta upadanje števila rejcev in pomanjkanje rejnih površin. Preverili smo, kako se s tem spoprijemajo v Pivki perutninarstvu, pri drugem največjem ponudniku svežega piščančjega mesa v Sloveniji, ki ima v svoji dejavnosti vse od matične jate do proizvodnje končnih izdelkov.
“V svoji lastni matični jati, lastni valilnici, lastni tovarni krmil in lastnih vzrejnih površinah vidimo predvsem dolgoročno varnost in se temu modelu poslovanja ne nameravamo odreči. Tako imamo tudi nadzor nad kakovostjo v celotni verigi in nad varnostjo živil. Tudi vsa stroka je pri nas. Imamo oddelek, ki skrbi za rejce, jih redno obiskuje, pregleduje rejo in rejcem svetuje, za zdravstveno varstvo pa skrbi naša veterinarska ambulanta. Tako imamo vpogled v celoten sistem prireje.«Aleksander Debevec, član uprave
Pivki perutninarstvu, ki ustvari 85 odstotkov prihodkov na slovenskem trgu, preostalih 15 odstotkov pa z izvozom, piščance dobavlja 50 rejcev. To so tako rejci, ki delujejo v okviru Kmetijske zadruge perutninarjev Pivka, kot tudi samostojni rejci, ki imajo s Pivko perutninarstvom sklenjeno neposredno pogodbo.
Skupaj ima Pivka 85 tisoč kvadratnih metrov rejnih površin. Z zmerno intenzivno rejo ima rejec piščancev lahko letno šest turnusov. »Zapolnjenih imamo 75 tisoč kvadratnih metrov, saj starejši rejo počasi opuščajo in hlevov nimajo polnih vse leto. Med mladimi sicer ni velikega zanimanja, a veseli nas, da si tisti, ki se odločijo za rejo, prizadevajo, da so hlevi čim bolje izkoriščeni in da izpeljejo celo do osem turnusov na leto. Pri tem jim pomagamo s subvencioniranjem opreme, ki zagotavlja avtomatizirano rejo, ponujamo znanje, ves čas zagotavljamo tudi veterinarsko in drugo strokovno podporo,« je pojasnil Debevec.
Prednosti reje za Pivko d. d.
»Prednosti biti Pivkin rejec so v Pivkini široki podpori, dobrem sodelovanju in odnosih. Ob sodobni opremi mora rejec poskrbeti predvsem za nadzor v hlevu, fizično napornega dela je malo. Razmere pri reji lahko spremlja prek mobilnega telefona, kamor dobiva podatke tako rekoč o vsem, kar se dogaja v hlevu. Za eno delovno mesto je dovolj, da ima rejec v enem turnusu 40 tisoč piščancev oziroma hlev z dva tisoč kvadratnimi metri. Ni se mu treba ukvarjati s prodajo, saj smo mi kupec, zagotovljeni so mu redni prihodki in če ima z več turnusi, ki so s 40 dnevi reje razmeroma kratki, dobro izkoriščen hlev, je rejec lahko brez skrbi,« je naštel Aleksander Debevec, član uprave Pivke – Delamarisa.
Svojim rejcem Pivka perutninarstvo zagotavlja finančne spodbude za gradnjo, jih spodbuja k posodabljanju opreme in avtomatizaciji s sofinanciranjem nakupa opreme. Pri novogradnjah pa je skoraj neizogibno poskušati dodaten denar pridobiti na državnih razpisih.
vojim rejcem zagotavljajo tudi redna izobraževanja in ves čas podporo Pivkinega strokovnega kadra.
